Naziv intervencije: IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno
Naziv operacije: Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS): Zmanjšanje razlik v višini pridelkov med ekološko in konvencionalno rastlinsko pridelavo
Trajanje: 1.7. 2025–30. 6. 2029
Odobrena sredstva: 1.999.991,92 €
Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.
Vodja projekta: red. prof. dr. Martina Bavec
Partnerji
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (vodilni partner)
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Kmetijski inštitut Slovenije
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Univerza na Primorskem, FAMNIT
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
KGZS – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Biotehniški center Naklo
Biotehniška šola Maribor
Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Ekosemena, inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj
Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«, Matjaž Turinek, s. p.
Biodinamična kmetija Černelič
Ekološka kmetija Gramona
Ekološka kmetija Bonistra
Ekološka kmetija Vegerila
Ekološka kmetija Podgrajšek
Ekološka kmetija Šlibar
Ekološka kmetija Oblak
Ekološka kmetija Zupančič
Ekološka kmetija Pukšič
Ekološka kmetija Topolovec
Amarant kooperativa, d. o. o.
Ekološka kmetija Ocepek
Ekološka kmetija Šumenjak
Kratek opis
Skladno z namenom intervencije se v Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) povezuje 29 partnerjev, od tega tri fakultete iz treh univerz, trije raziskovalni javni zavodi ,ena visoka in ena višja šola ter ena srednja kmetijska šola, javna služba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS in pri dveh zavodih, dve nevladni organizaciji v javnem interesu za področje kmetijstva in okolja, dve zasebni organizaciji s področja semenarstva (zavod in kooperativa) in 13 v kontrolo ter certificiranje ekološkega kmetijstva vključenih KMG različnih pridelovalnih usmeritev v okviru rastlinske pridelave (poljedelstvo, zelenjadarstvo na prostem in v zaščitnem prostoru, sadjarstvo, semenarstvo, drevesničarstvo, jagodičevje s poudarkom na jagodah v zaščitenem prostoru in novim jagodičevjem – haskap jagodami, zelišča, oljke, vinska trta) in tudi različnih smeri/konceptov v okviru ekološke pridelave (tudi biodinamična pridelava, regenerativno kmetijstvo, pridelava brez oranja, pridelava brez živinskih gnojil,...). Različni koncepti organiziranja vključenih KMG, njihovih pristopov trženja in inovativnih rešitev bodo lahko motivacija mnogim drugim KMG, ki danes še niso prepričani o uspešnosti ekološke pridelave.
Tako zasnovano partnerstvo, ki povezuje relevantne institucije znanja v okviru AKIS, tematiko KEKS, ustrezne NVO ter širše prepoznane ekološke in biodinamične kmetije, omogoča razvoj novega znanja glede na nekatere že identificirane potrebe kmetov ter njegovo izmenjavo in uporabo, nadgrajeno v okviru preskusno-demonstracijskih centrov in njihovih aktivnosti, kar bo podlaga za doseganje ciljev intervencije. K temu bo pripomogla predvsem nabava raziskovalne opreme v okviru poskusno-demonstracijskih centrov pri vključenih institucijah in v njihovih raziskovalnih laboratorijih. Nova infrastruktura bo okrepila skupne zmogljivosti partnerjev za učinkovitejši razvoj, izmenjavo, prenos in uporabo znanj ter inovacij na področju ekološkega kmetijstva; ob njegovi širitvi z obstoječih 12 % kmetijskih obdelovalnih površin na 18 %, kot je nacionalni cilj do 2027, ali celo na 25 %, kot je cilj EU do leta 2030, bo to največji mogoči prispevek k bolj zelenemu, odpornemu in podnebno nevtralnemu kmetijstvu. Digitalno podprte rešitve, nove, satelitsko vodene in robotizirane tehnike in rešitve, zlasti v oskrbi rastlin in uravnavanju plevelov, ki bodo predstavljene v naslednjih letih v okviru demonstracijskih prikazov vsem zainteresiranim v Sloveniji, bodo dodaten prispevek k posodabljanju slovenskega kmetijstva.
Osnovno vodilo aktivnosti KEKS je, da je mogoče vse izsledke, inovacije, nove rešitve, dognanja, ki so primerna in dovoljena v ekološkem kmetijstvu, uporabiti tudi v vseh drugih kmetijskih pridelovalnih sistemih. Tako bodo na vse dogodke glede na različne kmetijske panoge povabljeni poleg ekoloških KMG tudi vsi drugi zainteresirani KMG – še zlasti z zaščitenih območij s posebnim poudarkom na vodovarstvenih območjih. Najpomembnejša dodana vrednost KEKS bo morebitna preusmeritev kmetij v ekološko pridelovanje in vključitev v kontrolo na podlagi novo pridobljenih znanj KMG, uspešnega prenosa v okviru AKIS, izvedenih predavanj/delavnic in ogledov prikazov na vključenih raznovrstnih kmetijah ter ob večjih demonstracijah zlasti za ekološko kmetijstvo neobhodne sodobne kmetijske mehanizacije. Nujnost izboljšav različnih tehnologij za potrebe ekološkega kmetijstva, zlasti s področja oskrbe in nege rastlin, varstva rastlin, uvedbe namakanja in zastiranja tal, izboljšanja razpoložljivosti ustreznih sort ter ekološko pridelanih semen in sadilnega materiala ter nabave ustrezne opreme, ki je primerna za specifičnosti in razmere KMG v Sloveniji, so tiste potrebe kmetov, ki smo jih partnerji zaznali in identificirali ob spremljanju in soustvarjanju ekološkega kmetijstva v Sloveniji v preteklih letih.
Glavni fokus KEKS je ekološka rastlinska pridelava. Glede na poznavanje stanja kmetijske pridelave v praksi in samooskrbnosti v Sloveniji, glede na potenciale in strateške dokumente v RS, EU in širše (OZN cilji trajnosti do 2030) smo definirali 5 vertikalnih področij oziroma delovnih sklopov (DS) delovanja in 5 horizontalnih področij, ki bodo vključena v večini DS (shema).
DS 1:
POLJEDELSTVO ZELENJADARSTVO
DS 2:
EKOLOŠKO KMETIJSTVO NA VV0
DS 3:
SEMENARSTVO IN ŽLAHTNJENJE
DS 4:
ZELIŠČA
DS 5:
SADJARSTVO
Rodovitnost tal in prehrana rastlin
Nega in krepitev rastlin, varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi
Uravnavanje plevelov
Prilagajanje podnebnim spremembam
Uvajanje digitalizacije in robotizacije
Osnovni problem in končni cilj vseh aktivnosti v okviru KEKS je prispevati k zmanjšanju razlik v pridelkih med ekološko in konvencionalno pridelavo in s tem povečati interes za preusmeritve KMG v ekološko kmetijstvo, da bi dosegli cilje Strateškega načrta RS in Skupne kmetije politike EU in Strategije F2F. S povečanjem površin pod ekološkim kmetijstvom se neposredno pripomore doseganju ostalih ciljev kmetijstva, varovanja narave in okolja ob hkratnem pozitivnem vplivu na ekonomski položaj podeželja ter večjo dostopnost lokalnih ekoloških pridelkov. kar je bilo že v dosedanjih raziskavah velikokrat dokazano.
Cilji konzorcija KEKS
Povezati institucije znanja v okviru sistema AKIS in (d) pospešiti izmenjavo in prenos tega znanja do kmetov in drugih deležnikov v sistemu AKIS.
Cilj 1: Učinkovit prenos znanja znotraj konzorcija.
Cilj 2: Učinkovit prenos znanja izven konzorcija.
Z naložbami vzpostaviti oziroma nadgraditi poskusno-demonstracijsko infrastrukturo za razvoj, prenos, izmenjavo in uporabo znanja, ki je v skupni uporabi vseh članov konzorcija.
Cilj 3: Hitrejše in učinkovitejše reševanje tehnoloških vrzeli na področju ekološkega kmetijstva.
Cilj 4: Delujoči centri za dodelavo semen, nove tehnologije v poljedelstvu in zelenjadarstvu, zeliščarstvu in sadjarstvu.
Razviti znanje s poudarkom na potrebah kmetov.
Cilj 5: Preizkušanje potencialno primernih tehnologij in praks v ekološkem kmetijstvu.
Razvoj, izmenjava in prenos sistemskih rešitev na ravni sistema kmetijske pridelave, ki povečujejo trajnost in odpornost tega sistema v smeri prehoda v zeleno, odporno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.
Cilj 6: Pridelovalcem ponuditi sistemske rešitve v ekološki pridelavi, ki upoštevajo tudi druge okoljevarstvene standarde.
Pričakovani rezultati konzorcija KEKS
Pričakovani rezultati
Opis načrtovanih rezultatov
Zmanjšane razlike v pridelku med ekološko in konvencionalno pridelavo
Z uvajanjem inovativnih, digitaliziranih kmetijskih praks bomo prispevali k večji primerljivosti pridelkov med obema sistemoma. Nosilcem KMG bomo omogočili dostop do znanj ter orodij, ki bodo pripomogla k večji produktivnosti in okoljski učinkovitosti.
Povečanje površin, vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva na VVO
Konzorcij KEKS bo prispeval k večjemu vključevanju kmetijskih površin v ekološko kmetijstvo, kar bo omogočilo širšo uporabo trajnostnih kmetijskih praks na VVO, tudi na konvencionalnih kmetijah. S podporo kmetom pri prehodu na ekološko pridelavo, vključno z izobraževanjem in svetovanjem, prikazom novih tehnologij zatiranja plevelov bo konzorcij prispeval k izboljšanju kakovosti pitne vode.
Vzpostavitev sodelovanja med žlahtnitelji, vzdrževalci sort, semenarsko hišo in ekološkimi kmeti
V procesu testiranj različnih lastnosti ekološkega semenskega materiala iz tujine in primerjavo z lokalnimi sortami ter v Sloveniji razvitimi ekološkimi heterogenimi materiali bomo vzpostavili sodelovanje in prenos informacij ter znanja med različnimi vključenimi deležniki.
Izdelan slovenski atlas talnega mikrobioma
Tak atlas bo osnova za razumevanje lokalnih talnih agroekosistemov ter za iskanje trajnostnih, na mikrobih temelječih rešitev za slovensko kmetijstvo. Konzorcij bo ponudil temelje za zbiranje talnih vzorcev, ki bodo mikrobiološko ovrednoteni – mikrobna biodiverziteta, merjenje aktivnosti, zbirka relevantnih mikroorganizmov.
Vzpostavitev ekološkega pilotnega nasada hrušk in češenj za potrebe raziskav in demonstracij ter določitev optimalnih pogojev pridelave z vidika senčenja nasada in skladiščenja haskap jagod
Vzpostavitev ekološkega pilotnega nasada hrušk in češenj bo omogočila raziskave in demonstracije za izboljšanje trajnostne pridelave teh vrst sadja v Sloveniji. Z vpeljavo tehnoloških rešitev za zmanjšanje vročinskega stresa bomo preizkusili različne načine hlajenja in senčenja nasadov haskap. S tem bomo poskušali podaljšati prisotnost listov na grmih in zmanjšati poškodbe listov zaradi sončnih ožigov. Ugotavljali bomo primernosti različnih pogojev skladiščenja plodov haskap jagode za namen podaljšanja kakovosti in skladiščne ter polične kakovosti. Na ta način bomo dobili rezultate, katera temperatura, vlažnost in sestava atmosfere so najprimernejše za skladiščenje plodov haskap jagod.
Učinkovita uvedba biostimulantov kot alternativni vir dušika v ekološki pridelavi vrtnin
Načrtovani rezultati vključujejo razvoj in optimizacijo uporabe biostimulantov kot alternativnega vira dušika v ekološki pridelavi vrtnin. Pričakujemo boljše izkoriščanje hranil, predvsem dušika, in s tem zagotovitev zadostne preskrbe z dušikom v ekološki pridelavi vrtnin. Z raziskavami bomo zagotovili konkretne smernice za pridelovalce, kako pravilno uporabljati biostimulante za izboljšanje rasti in produktivnosti vrtnin v ekološki pridelavi.
Izbrani genotipi navadne arnike in smilja, nabor preizkušenih materialov za zastiranje tal ter navodila za dodelavo zelišč (sušenje, destilacija)
Z zbiranjem avtohtonih populacij navadne arnike in smilja bomo postavili selekcijski nasad, v katerem bodo posajene tudi komercialne sorte. Ugotavljanje primernosti v naših pridelovalnih razmerah posameznih populacij za pridelavo glede količine in kakovosti pridelka, dovzetnosti na bolezni in škodljivce bo pomemben projektni rezultat. Proučevali bomo primernosti različnih zastirk za zastiranje zlasti medvrstnega prostora pri pridelavi zelišč. S proučevanjem sušilnih in destilacijskih parametrov bomo z novo nabavljeno sušilnico in destilatorjem izdelali navodila za dodelavo večjih količin zelišč naenkrat.
Razvoj tehnologije kompostiranja
in vpeljava metodike za oceno mikrobiološke pestrosti tal, kompostov ter tekočih kompostnih dodatkov
Načrtovani rezultat je razvoj izdelave biološko polnovrednih kompostov in tekočih kompostnih dodatkov z optimalno sestavo organizmov s ciljem apliciranja na/v tla zaradi povečanja biotske pestrosti tal, izboljšanja odpornosti tal in zdravja rastlin.
Načrtovani rezultati vključujejo vpeljavo metodike za ugotavljanje kakovosti tal, kompostov in tekočih kompostnih dodatkov v smislu določitve raznovrstnosti, številčnosti ter razmerij med skupinami organizmov (bakterije, glive, enocelični organizmi, koristne nematode). Načrtovana je postavitev poskusov za primerjavo pridelave kmetijskih rastlin.
